Poželenje in strast

Poželenje vzdržuje misel, poganja misel, v mislih raste in se nabira. Izvor poželenja je miselna predstava. Pri misli je vedno prisotnost truda, iskanja, prizadevanja, zahtevanje, obstaja nek boj, da bi nekaj obdržali ali dobili. Strast je nekaj popolnoma drugega, ni zahteve in zato ni boja. Strast je osvoboditev od misli, je osvoboditev od »jaza«, zato pri strasti ni ne mene ne tebe, je življenje samo, ki se giblje in živi. Ni plod misli, niti spomin na pretekli dogodek, ne žene je noben motiv po izpolnitvi.

Radost in ekstaza

Strast je radost in ekstaza, ki ni užitek. Je delovanje iz srca je zavestno sprejemanje. Ne glede na to, kaj ste, pomembno je, da temu ne nasprotujete. Sprejmite sebe in svet okoli sebe na povsem naraven način, kot takšnega kot je in tako se bo zgodil preporod, transcendenca. Ne bodite v umu in ne razpravljajte ali ste za ali proti. Srce pravi: sprejmi, toda zavedaj se. Jezen si, bodi jezen z vsem srcem, sprejmi in opazuj energijo jeze v svojem telesu. To je energija v tebi, samo, zavedaj se je. Srce ni proti jezi. To je skrivnost: če se zavedaš, se jeza preobrazi in transformira v sočutje. Ta ista energija se transformira iz jeze v sočutje in to je prava alkimija. Če se z jezo bojujete, potem ni nobene možnosti da se pretvori v sočutje. Kadar se bojujete, in tlačite svoje emocije boste mrtvi. Če boste tlačili jezo se ne bo transformirala v sočutje, kajti samo jeza se lahko preobrazi v sočutje. Če ste mojstri zanikovanja svojih emocij, če se z njimi borite, ne bo ljubezni, sploh ne bo energije, ki bi zrasla v ljubezen. Brez ljubezni pa ni božanskosti, ni osvoboditve ni svobode. Torej bodite prijateljski z vsemi energijami, ki so vam dane, transformirajte jih v ljubezen. Sprejetje, razumevanje in zavestnost – potem se zgodi predaja. Ampak vaša stališča pravijo, da so pohlep, poželjivost, jeza, sovraštvo, seks, karkoli vaši sovražniki, um jih naredi za sovražnike. Um je potlačevaje, zatiranje z zavestjo. Vzemite jih kot božanske darove in jih sprejmite.

Živite nenehno v napetosti?

Če svet doživljate in sprejemate skozi um, nenehno živite v napetosti, vse mora imeti nek smisel, namen. Ko služite denar imate namen, da bodisi zgradite hišo, kjer bi živeli, da si kupite dober avto, lepe obleke,… Pri ljubezni pa ni namena, ni hrepenenja. Um vedno kalkulira, je logičen, vedno razmišlja o namenu, ne more ljubiti. Um, ki vedno razmišlja bo napet, kajti namen, cilj se lahko izpolni le v prihodnosti, nikoli v tukaj in zdaj.

Ljubimci so slepi

Ljubezen ni materija, iz nje ne moreš narediti bilance. Ostaja sama na sebi, za nič drugega. Ljubezen je brezciljna, nenamerna. Če ljubite niste v glavi, ni misli. Zato modri možje pravijo, da so ljubimci slepi, brez pameti, neumni. Ljubimci so slepi, ker njihove oči ne vidijo prihodnosti, oni ne premišljujejo. Niso preračunljivi, slepi so. Gibljejo se tukaj in sedaj brez kakršnegakoli premišljevanja, brez premišljevanja o posledicah; prav zato jih imenujejo slepci. Preprosto so. Slepi so za tiste, ki kalkulirajo, in jasnovidni za tiste, ki ne kalkulirajo. Tisti, ki ne kalkulirajo, bodo videli, občutili in živeli ljubezen.

Ko se poljubljate bodite poljub

Ko si v ljubezni, postani ljubljenje, ko se poljubljaš bodi poljub, ko si v objemu postani objem. Popolnoma pozabi ego; raztopi ga v akt. Tako globoko pojdi v akt, da ne boš več akter. Tako popolnoma pozabi nase, da lahko rečeš: »Ni me več.« Prav zato tisti, ki so egoisti, ne morejo ljubiti. Lahko govorijo o tem, lahko pojejo o tem, lahko pišejo o tem, toda ljubiti ne morejo. Ego ne more ljubiti. Ego lahko misli, analizira, razčlenjuje ne more pa čutiti. Bit lahko čuti.